Povečajte svoj finančni IQ - Robert T. Kiyosaki
Leta 2007, ko se je začela gospodarska kriza in so domovi izgubili svojo vrednost ali pa so jih zaplenile banke, je na milijone lastnikov s težkim srcem odkrilo modrost v besedah bogatega očka: "Vaša hiša ni premoženje"!
Največja napaka izobraževalnega sistema je, da študentom ne ponuja finančne izobrazbe. Učitelji verjetno mislijo, da ima denar neke vrste navidezno religiozno oziroma kultno hibo, pri tem pa se držijo reka denar je vir vsega zla. Kot večina od nas že ve, ni ljubezen do denarja tista, ki predstavlja zlo – pomanjkanje denarja je tisto, ki povzroča zlo.
Zlo je, če sovražimo svoje delovno mesto. Zlo je, če trdo delamo, vendar ne zaslužimo dovolj za preživetje družine. Nekaterim pomeni zlo, če so globoko zabredli v dolgove. Zlo je, če se z ljudmi, ki jih imaš rad, prepiraš zaradi denarja. Zlo je pohlep. Zlo je tudi, če zaradi denarja zagrešiš kriminalno ali nemoralno dejanje. Denar sam po sebi ni zlo. Denar je samo denar.
Pomanjkanje finančne izobrazbe pripelje do tega, da začnejo ljudje početi neumnosti oziroma da jih neumni ljudje vodijo na kriva pota. Leta 1997 sem prvič izdal knjigo Bogati očka, revni očka in v njej napisal: »Vaša hiša ni premoženje,vaša hiša je obveznost. Vsul se je val protestov. Knjigo in mene so močno kritizirali. Veliko samooklicanih finančnih strokovnjakov me je medijsko linčalo. Deset let pozneje, leta 2007, ko so se začeli kreditni trgi rušiti in ko je na milijone ljudi doživelo finančni padec – veliko jih je izgubilo domove, nekateri so bankrotirali, spet drugi so bili za svojo hišo dolžni več, kot je bila dejansko vredna, ko je vrednost nepremičnin padla – so ti posamezniki prišli do boleče ugotovitve, da so njihovi domovi odgovornost in ne premoženje. Danes velika večina finančnih strokovnjakov vztrajno priporoča: »Trdo delajte, varčujte, znebite se dolga, živite pod svojimi zmožnostmi ter vlagajte v razpršen portfelj vzajemnih skladov.« Težava v tem nasvetu je, da je to slab nasvet – preprosto zato, ker je zastarel. Pravila ravnanja z denarjem so se leta 1971 spremenila. Danes vlada nov kapitalizem. Varčevanje, poravnavanje dolga in diverzifikacija so delovali v obdobju starega kapitalizma. Tisti, ki sledijo mantri starega kapitalizma »trdo delaj in varčuj«, se bodo v obdobju novega kapitalizma soočali s finančnimi težavami. Menim, da je pomanjkanje finančne izobrazbe v našem šolskem sistemu prava sramota. V današnjem svetu je finančna izobrazba ključnega pomena za preživetje, ne glede na to, če smo bogati ali revni, pametni ali neumni. Kot je že večini od nas znano, danes živimo v informacijski dobi. Problem te dobe je, da je prenasičena z informacijami. Danes je preprosto preveč informacij. Spodnja enačba prikazuje, kako pomembna je finančna izobrazba.
informacije + izobrazba = znanje
Brez finančne izobrazbe ne moremo pretvoriti informacij v uporabno znanje. Brez finančnega znanja se srečujemo s finančnimi težavami in počnemo neumnosti. Kot na primer, da kupimo hišo in mislimo, da je premoženje, ali pa hranimo denar, brez da bi se zavedali, da od leta 1971 denar ni več denar, temveč valuta, ali pa ne poznamo razlike med dobrim in slabim dolgom, ali zakaj bogati zaslužijo več, davkov pa plačujejo manj, ali zakaj najbogatejši vlagatelj na svetu, Warren Buffett, ne razpršuje svojega denarja. Ta knjiga vam ne bo povedala, kaj storiti in vam ne bo dala finančnega nasveta. Pomagala vam bo, da boste postali finančno pametnejši ter boste lahko obdelovali svoje finančne informacije in našli svojo pot do finančne nirvane. Če povzamem, ta knjiga govori o tem, kako obogateti s pametjo. Ta knjiga govori o povečanju vašega finančnega IQ.
Vezava: Mehka, broširano
Število strani: 230
Mere (mm): 205/134/15
Teža (g): 290