

Heidi je roman mladinske literature švicarske pisateljice Johanne Spyri, ki izšel leta 1881 v dveh delih: Heidi: njena leta potepanja in učenja (Heidis Lehr- und Wanderjahre) in Heidi: uporaba pridobljenega znanja (Heidi kann brauchen, was es gelernt hat). Zgodba govori o majhni deklici Heidi, ki z dedkom živi v švicarskih Alpah. Podnaslov romana je Za otroke in tiste, ki imajo otroke radi. Heidi je še danes eno najbolj prodajanih literarnih del in je eno najbolj poznanih del švicarske literature.
Heidi je petletna sirota, za katero skrbi mlada teta Deti iz Maienfelda. Ko dobi novo službo, se vrne v rodno Vasico, da bi jo predala njenemu dedku Öhiju, ki živi na Planini kot samotar. V Vasici ju ustavi Barbika, vaščanka, ki Deti pozna, in se čudi, kako lahko malo deklico pelje k nekomu, ki ne mara ljudi. Medtem ko se Deti in Barbika pogovarjata, Heidi spozna pastirja Petra in koze, s katerimi teče in se igra. Ko Deti, Heidi in Peter prispejo do Öhijeve koče, se ta jezi na Deti in ne ve, kaj bi delal z otrokom. Deti ga ne posluša in Heidi pusti pri njem. Ta se v koči takoj udomači in navdušuje jo čisto vse od postelje iz sena do mleka koz Labodke in Medvedke, ki ju ima Öhi. Ko ta vidi njeno preprostost in radoživost, jo takoj vzljubi.
Heidi z dedkom živi naslednja tri leta. V tem času skoraj vsak dan hodi s Petrom na pašo in pogosto obiskuje njegovo babico, ki jo tudi vaščani kličejo Babica. Öhi ni več tako zadržan in sovražno nastrojen do ljudi, pač pa se sprehodi tudi v Vasico, obiskuje Babico, gre k maši skupaj s Heidi, zimo pa navadno prebijeta v Vasici in ne na Planini.