Koča strica Toma - Harriet Beecher - Stowe (Zbirka Zlata knjiga)

Koča strica Toma je nastala pod peresom Harriet Beecher Stowe (1811-1896). Z izidom knjige leta 1852 se je iz nepoznane gospodinje s severovzhoda Združenih držav Amerike prelevila v eno najbolj branih avtoric 19. stoletja. To delo je predstavljalo vrhunec njene pisateljske kariere. Roman je bil kmalu po izidu večkrat dramatiziran; v 20. stoletju pa so nastale tudi filmske adaptacije. Delo je leta 1973 v prevodu Olge Grahor izšlo pri Mladinski knjigi v zbirki Zlate knjige. Z ilustracijami je knjigo olepšal Nikolaj Omersa. S spremno besedo zgodbo kontekstualizirata Iztok Ilich in Marijan Tršar. Sodobnemu bralcu pomagata razumeti zgodovinski pomen zgodbe - predstavita in razložita pogled časovnega obdobja, ki se ga mora dandanes zavedati vsakdo. Zgodba se dogaja v Združenih državah Amerike, v 1. polovici 19. stoletja. Spremlja pretresljivo življenjsko pot Toma, temnopoltega sužnja srednjih let, ki ga odlikujejo neizmerna zvestoba, blagost, in ljubezen do bližnjih. Ko se njegov gospodar znajde v dolgovih, ga proda prekupčevalcu s sužnji. Tom se je nenadoma prisiljen posloviti od svojega okolja; družine; življenja, kot ga je poznal. S preprodajalcem človeškega blaga se odpravi na jug. S tem se začne njegovo tragično popotovanje od enega gospodarja do drugega, na katerem doživi premnoge bridkosti. Kljub vsemu trpljenju pa njegova ljubezen do sočloveka, ne glede na barvo kože, nikoli ne omaga. Bralec, ki sledi Tomu na njegovi poti bolečine, se sam ne bo mogel izogniti žalosti.

Odlomek iz knjige

V Kentuckyju najdemo nemara najmilejšo obliko suženjstva. Kdor obišče tukajšnja posestva in vidi dobrodušno popustljivost nekaterih gospodarjev in gospodaric, ljubečo navezanost nekaterih sužnjev, bi skoraj lahko sanjal o nekaki patriarhalni ustanovi. Toda nad vsem tem plava težka senca – senca zakona. Dokler ima zakon vsa ta človeška bitja s čutečimi srci in živo ljubeznijo zgolj za stvari, ki pripadajo gospodarju – dokler jih lahko propad ali nesreča ali neprevidnost ali smrt najprijaznejšega gospodarja prisilijo, da zamenjajo zaščiteno in prijetno življenje za brezupne bede in garanja – tako dolgo je nemogoče, da bi bilo suženjstvo tudi v najlepši obliki kakorkoli lepo ali zaželeno.