Številni ljudje se počutijo popolnoma same in izolirane v našem svetu, čeprav jih obda ja na milijone drugih ljudi. Čez dan po svojih najboljših močeh ljudi prenašajo, potem pa se zatečejo domov k samotnemu življenju pred televizijo ali pa neštete ure previsijo na spletu. Še vedno iščemo povezanost, vendar pa širokopasovna digitalna uporaba tega sveta ne zadošča povsem. Hitrejša povezava z internetom še ne rešuje težav z nepovezanostjo z drugimi ljudmi.

Osamljenost 8

Lahko imate tisoč prijateljev na facebooku in hkrati nikogar, ki bi ga lahko poklicali in mu povedali, kako ste preživeli dan. Lahko imate široko mrežo starih prijateljev v rojstnem kraju, ki nimajo pojma, kako depresivni in nesrečni ste. Pogovori so površni in idiotski. V času, ki ga preživimo skupaj, se pogovarjamo o športnih dogodkih, rojstnih dnevih in porokah. Milijoni norijo zaradi športa in z vso strastjo spremljajo vzpone in padce moštva, s katerim se površno identificirajo.

Postali smo kultura neudeležencev: druge gledamo igrati šport, medtem ko jemo čips, pijemo pivo in smo vzhičeni ali potrti zaradi rezultatov teh tekem. Imamo svoja moštva in svoje najljubše igralce in naše razpoloženje je odvisno od njihovih spreminjajočih se nastopov. Nosimo njihove drese in spremljamo njihovo življenje, pogosto pozorneje kot življenje svojih otrok. Gledamo oddaje o zmenkih in potovanjih, namesto da bi se sami udejstvovali v tem, in uporabljamo aplikacije v alternativnih resničnostih, namesto da bi poskrbeli za svoje življenje.

Na milijone ljudi je popolnoma osamljenih in izoliranih v svojih zakonih. Lahko imate moža in tri otroke, pa v sebi še vedno umirate. Poročila sta se zgodaj in takrat načrtovala: narediva nekaj otrok in začniva živeti skupaj. Čas je mineval in sranje seje nabiralo. Otroci vama ne pustijo spati in nimate več časa zase. Vaš partner pride domov in gleda šport, vi pa bi se radi pogovarjali o dizajnu, filozofiji ali vzgoji ali pa se mogoče želite samo ljubiti, on pa je slep za vaše namige. Mogoče ste se že sploh utrudili prositi za seks. Obstaja celotna industrija ljubezenskih romanov za to, da bi nepotešenim potešila to potrebo, toda branje o tem se ne more primerjati z resničnostjo.

Nekateri ljudje se sramujejo situacije, v kateri so se znašli v življenju. Njihove sanje in vizija prihodnosti se niso uresničili in obtičali so v katerikoli službi že in opravljajo hlapčevsko delo in se počutijo neizpolnjene. Občutek imajo, da bi pa zdaj že morali kaj doseči, in živijo v stanju zgroženosti in obžalovanja zaradi množice svojih slabih odločitev ali neuspehov, ki jih doživljajo. Pogosto zapadejo v racionaliziranje o tem, kako so se znašli v slepi ulici. Lahko obtožujejo partnerja. Mogoče se je vmešala bolezen in pokvarila vse načrte. Mogoče so dobri časi trajali predolgo in so mamila in alkohol zameglila desetleje, ki ju je potegnilo iz toka življenja. Vse je sama zabava in igra, dokler se ne pokaže, da ni niti zabava niti igra.

Velik del tega problema je povezan s samopodobo. Zmotno predstavo imamo o tem, kakšni bi 'morali' biti, kakšen bi moral biti naš videz, kako bi se morali oblačiti, kaj bi morali počeli, kako bi se morali zabavati. Marsikdo se počuti, ker okoli prenaša dodatnih 25 kilogramov. Televizija nas prepričuje, da bi morali biti videti na določen način, nositi določena oblačila in biti navdušen za vse stvari, ki so 'kuľ, vendar pa je resničnost takšna, da temu modelu ne more ustrezati nihče. Prav zato ima toliko hollywoodskih zvezdnic in super manekenk težave z mamili. Vse to je navadno sranje, pa vendar si večina civiliziranega sveta prizadeva, da bi bila videti kot fasade, kijih vidijo na televiziji, in da bi se spremenila v te fasade. Ko naj bi se ljudje podali v svet, se počutijo grde, stare, izžete in negotove. Lepi ljudje bodo sodili o vas, dokler se ne bodo začele kazati tudi njihove gube. Potem bodo plačali zdravnikom, da bodo pokrpali njihovo fasado in da se bodo lahko še naprej pretvarjali, da so boljši kot mi preostali.

Ne vem, kaj je bolj depresivno: iti v nakupovalno središče ali ne iti tja. Ko se spravimo ven, se zdi, daje javni prostor, poln norih, čudaških ljudi, s katerimi nimamo nič skupnega. Parkiranje je večni problem in čakanje na to, da bo nekdo vzel naš denar, da lahko nakupljene stvari odpeljemo domov, je izjemno zoprno. Če pa boste začeli nakupovati prek spleta, boste še bolj izolirani. Še nikoli ni bilo laže ostati doma. Uslužbenec iz dostavne službe v resnici ni vaš prijatelj. Pravzaprav se mu mudi in že komaj čaka na vaš podpis, da bi lahko šel čim prej domov ujet tekmo.

Danes je krog razklenjen.

Cikel življenja in smrti je prekinjen.

 Kot lovci in nabiralci smo potovali v majhnih skupinah in za samo ni bilo časa, niti ljudje osame pri drugih niso trpeli. Se je že našel kdo, ki vas je zgrabil in kam vključil. Poskusi, da bi se povezali po zaslugi nacionalizma, religije, pripadnosti moštvu ali šolskega duha, so pogosto neuspešni in na milijone ljudi izpade in postanejo še bolj osamljeni in še bolj izolirani. Naša potreba po pripadnosti nečemu izhaja iz zgodnje zasnove naših možganov, ki nas spodbujajo, naj se povezujemo s preostalimi sesalci. Ko se vzpenjamo po lestvici evolucije od naših 'plazilskih' možganov, v katerih se ukvarjamo s preživetjem in najosnovnejšimi stvarmi, se pomikamo v 'živalske' možgane, v katerih sta pomembna socialni red in pripadnost. Poznati moramo svoj položaj v čredi. Vedeti moramo, kje je naše mesto v hierarhiji. Na žalost nas mediji umeščajo precej nizko. Vsak dan nam sporočajo, kako malo točk dosegamo, ko nas primerjajo z vpadljivimi rapovskimi zvezdniki ali nam kažejo domove milijarderjev. Oni nekaj veljajo, vi pa pač ne. Edini način, kako ste lahko del tega, je, da kupujete cenene izdelke, na katere pritisnejo svoja imena, in ste njihov fen. Zvezde so oni, ne vi. Industrija je iztrgala zvezde z neba in jih naselila na aveniji Hollywood Boulevard: tam živijo tisti, za katere mi pravimo, da jih je treba spremljati.

Mediji nam govorijo, da je svet nevaren in da potrebujemo policijo, da nas varuje. Zdi se, da si več medijske pozornosti zaslužita tudi smrt in uničenje. V grozi se zaklepamo v svoja stanovanja in jih odpiramo samo dostavljavcu pice ali uslužbenki iz FedExa, ki nam dostavi najnovejšo pošiljko, ki nam pripada, ker smo se včlanili v Amazon Prime. 

Nagon do spolnosti nas sili, da se spravimo ven in srečujemo ljudi, problem pa je, da nas ni nihče naučil pristne komunikacije. Zmenki prek spleta malce pomagajo, ampak na koncu moramo sedeti nasproti drugega človeškega bitja in komuniciratiz njimi, pri tem pa smo postali tako okorni. Nove aplikacije in spletne strani za zmenke spreminjajo zmenke v avtomate za seks, pri katerih lahko uporabimo drug drugega za zadovoljitev telesnih potreb, potem pa se hitro povlečemo nazaj v socialno izolacijo.

Starejši, ko postajamo, težje koga spoznamo, ker postajamo vse bolj izbirčni in se teže prilagajamo. Postanemo zagrenjeni, pa vendar hrepenimo po povezanosti. Zaposlimo se s tem in onim, pa vendar hrepenimo po povezanosti. Hrepenimo po tem, da bi se nas kdo dotaknil, nas slišal, razumel in imel rad. Osamljeni smo in ne znamo se izmotati iz osamljenosti. Mamila, alkohol, pornografija, videoigre, televizijske serije in družbena omrežja — vse to so stvari, s katerimi se zaposlujemo, da bi se zamotili. Poskrbijo za nekaj hrupa in nas zaposlujejo, tako da ne opazimo, kaj se v resnici dogaja; resnica je preveč boleča.

Odtujeni smo od svoje večne narave, zato nas je groza spoznanja, daje to vse, kar nam je usojeno — da se bodo vsi naši problemi samo še povečevali in da se bodo sčasoma stvari samo še slabšale.

Iz knjige Urbani menih - Pedram Shojai

Donatorstvo

Če nam želite pomagati pri uresničevanju našega poslanstva vas vabimo, da nam s svojim prispevkom omogočite nadaljnje delovanje. Hvala za vaš nesebičen prispevek pri širjenju finančnega izobraževanja.
 


| Pravno obvestilo|

Copyright © 2017 CASHFLOW KLUB BOGATI OČKA. Vse pravice pridržane.