Večina ljudi danes nima cilja ali smeri za svoje življenje. Ne vedo, kje bodo čez eno leto, čez dve leti, čez pet let. Večina ljudi se zjutraj, ko vstane, sploh ne odloči, da bo dan, ki je pred njimi, srečen dan.

Če bi se sedaj usedli v avto in ne veste, kam bi radi z avtomobilom šli, torej nimate cilja, kam bi radi prišli na koncu vožnje, potem je vsaka cesta, na katero boste zapeljali, v redu. In vaša vožnja bo lahko odvisna od drugih avtomobilov in drugih ljudi. Kam bodo drugi peljali, kje bo manj prometa, kje se vam zdi bolj domače, kam boste naključno zašli. Če bi radi prišli z avtomobilom npr. v Novo Gorico na Cankarjevo ulico 13, recimo metaforično, da je tam sreča, enostavno vnesete točen naslov in navigacija vas bo usmerjala, da pridete na ta naslov v najkrajšem možnem času. Če pa se vozite po različnih cestah brez da ste pozorni na to, kje ste in kam greste, je verjetnost, da po naključju pridete v Novo Gorico na Cankarjevo ulico 13, bistveno manjša, še posebej, če ste doma iz Lendave.

Podobno je v življenju. Če v življenju ne veste, če nimate svojega cilja, vizije, koordinat, boste živeli brezglavo in posledično postali del ciljev in občutkov nekoga drugega. Vaše življenje bo kot vožnja z avtomobilom, s katero bi sicer globoko v sebi radi prišli v Novo Gorico na Cankarjevo ulico 13, vendar se samo vozite brez zavedanja, kam točno greste. Ljudje počnejo to celo v nasprotni smeri. Govorijo, da se nočejo več jeziti, nočejo biti žalostni, nočejo revščine. To je podobno, kot če bi rekli, da nočejo v Ljubljano ali Maribor. Poskusite v navigacijo vpisati koordinate, kam nočete priti. Vaša navigacija te funkcije nima. Če boste v navigacijo vpisali naslov v Ljubljani, vas bo le ta do cilja usmerjala, ne glede na to, ali to hočete ali nočete, Podobno deluje naše nezavedno. Če ponavljamo, česa ne bi radi v življenju, česa nočemo, potem programiramo naš um, da bomo to dobili.

Iz knjige Odloči se za srečo.