KAKŠNA JE CENA SVOBODE?

Nekoč je živel zelo bogat in vpliven industrialec. Imel je brezmejno kraljestvo, ki je obsegalo več ozemlja, kot ga lahko zapazi človeško oko: vse oceane in vse celine naše obale.

S svojo bogato okrašene graščine je nadzoroval svoja uspešna podjetja, izdelke in dobiček. Zanj je delalo sto tisoče ljudi, on pa je nadzoroval vsakega posebej. Zelo dobro se je spoznal na človeško naravo, manipulacijo in nadzorovanje.

Svoj zasebnost  pa je poskušal zadržati samo zase. Vse kar je naredil, je bilo veličastno. Stanoval je v najlepši graščini na svetu. Sobane so bile polne veličastnih umetniških del, pohištvo je bilo neprecenljive vrednosti, kuhinja je bila prečudovita, vinska klet pa napolnjena s kapljico iz lastnega vinograda. Imel je celo vojsko strežnikov. Česarkoli se je dotaknil. Karkoli je videl ali slišal, vse je bilo izjemne vrednosti.

Daleč najbolj dragocena lastnina pa je bil njegov zasebni živalski vrt. Bil je največji in najpopolnejši zasebni živalski vrt na svetu. Četudi nihče ni smel vstopiti vanj, so mu zbirko zavidali zoologi z vsega sveta.

Nekega dne pa mu je služabnik zaupal zgodbo o še neodkriti dolini v Aziji, po kateri naj bi tavala edinstvena in še nepoznana zver. Industrialec je stal na vrhu stolpa in opazoval živali, ki si se sprehajale po poljih živalskega vrta. »Ta redka žival bi bila odličen primerek, s katerim bi zaokrožil svojo zbirko« je premišljeval.

Sklical je služabnike in jim nemudoma zaukazal, naj pripravijo prtljago za odpravo v oddaljeno dolino, v kateri naj bi živela tista zverina.

Po več tednih hudih naporov so prispeli do majhnega zaselka v gorovju Himalaje, ki je bil od najbližje vasi oddaljen več 100 kilometrov. Ko je tamkajšnjim lovcem zaupal namen, da ujame skrivnostno bitje, so se mu pričeli rogati. Razložili so mu, da še nihče, prav nihče v zadnjih nekaj generacijah, niti pomislil ni na to, da bi mu uspelo ujeti tako divjo in oprezno žival.

»V enem mesecu bom nazaj,« je zatrdil, »in s seboj bom pripeljal to žival. Prosim vas le za vodiča, ki bi me vodil na poti.«

V zaselek se je vrnil točno čez en mesec. Vendar praznih rok. Vaščani so se mu posmehovali in ga zbadali, on pa jim je rekel: »Pojdite z menoj.« 

Vodil jih je do visokega gorskega travnika, in tam so vaščani popolnoma osupli obstali, saj niso mogli verjeti očem. Pred njimi je stala cela čreda živali, varno ujetih v široko ogrado. Pričel je pojasnjevati, kako mu je to uspelo.

Prvo jutro je na sredo pašnika nastavil kup sladke krme in balo sena. Naslednje jutro je postopek ponovil. To je počel kar nekaj dni zapored. Kmalu so živali prišle iz gozda in pričele jesti. Najprej jih je prišlo le nekaj, čez čas pa so se jim pridružile tudi druge. Čez nekaj dni je na travniku jedla že cela čreda.

Zvečer pa je mož začel kopati luknje za stebre, na katere je nameraval pritrditi ograjo. Vsak večer mu je uspelo skopati dve luknji ali tri. Ko je s stebri obkrožil ves travnik, je pričel nanje pritrjevati žico. Najprej jo je pritrdil čisto pri tleh, da so jo živali lahko prestopile. Vsak večer je na ograjo dodal novo žico, vedno više; to je počel toliko časa, dokler ni dosegel vrha stebra. Na koncu so lahko živali v ogrado vstopale ali jo zapuščale samo skozi majhno odprtino v ograji.

Na večer 29. dne je možak naredil vrata. Zadnji dan, ko so živali vstopile skoznje, je vrata za njimi zaprl in jih zaklenil. Preden so te čudovite živali ugotovile, kaj se je zgodilo, je bilo že prepozno.

Presenečenim vaščanom je povedal: »Vsako žival lahko ujamem preprosto tako, da jo naredim odvisno od moje hrane. Na tak način nadziram tudi ljudi. V bistvu je to poštena menjava: jaz jih nahranim, one pa mi dajo svojo lepoto in prostost. Prav na tem dejstvu temeljita moje bogastvo in vpliv.«

SE TUDI VI KDAJ POČUTITE UJETE?

Koliko ljudi se počuti ujetih zaradi odvisnosti od nekoga ali nečesa?

Koliko ljudi je postalo ujetnikov manipulativnega sistema, ki se je pojavil tako tiho - steber in nato žica za žico? Koliko ljudi je že spoznalo, da so ograjene in da so vrata njihove prihodnosti zaprta, zaklenjena.

Koliko ljudi živi v nenehnem boju za preživetje?

Želi si, da bi mi vsaka oseba, ki mi reče, da ji delo, ki ga opravlja za preživetje, ni všeč, dala evro. Gotovo pogosto slišite tožbe v stilu: "Sovražim svojo službo! Sovražim svojega šefa. Sovražim ljudi in promet, s katerim se moram spopadati dan za dnem in mesec za mesecem - samo zato, da pridem v službo, kjer opravljam delo, ki ga sovražim.

Mnogo ljudi je tako zelo ujetih v vsakdanjik, da je preživetje edino, na kar se osredotočajo. Tako zelo nas muči skrb za preživetje, da pravzaprav pozabimo resnično živeti. Mislim, da to dejstvo zelo veliko pove o upogljivosti človeškega duha. Osupljivo veliko ljudi sprejema bolečino, le da bi preživeli. To je težko razumeti, še posebno zato, ker je trpljenje popolnoma nepotrebno.

Želim si, da bi mi vsaka oseba s povprečnim dohodkom, ki je spoznala, da je namišljena ograja okoli nje posledica njenega osebnostnega razvoja, dala 10€. S finančnim uspehom je človek prisiljen sprejeti tudi odgovornosti, ki ga velikokrat odvrnejo od "čiste ideje" o odi. In posledica tega je žičnata ograda. Ali ima finančni uspeh kakršnokoli vrednost, če človek čuti, da je denar prevzel nadzor nad njegovim življenjem?

BOLJŠA POT

Dragi moji prijatelji, obstaja boljša pot za delo in življenje. Na njej ni nenehne skrbi za preživetje, zato lahko človek vajeti življenja vzame v svoje roke.

Obstaja način, da postanete svobodni.

Donatorstvo

Če nam želite pomagati pri uresničevanju našega poslanstva vas vabimo, da nam s svojim prispevkom omogočite nadaljnje delovanje. Hvala za vaš nesebičen prispevek pri širjenju finančnega izobraževanja.
 


| Pravno obvestilo|

Copyright © 2017 CASHFLOW KLUB BOGATI OČKA. Vse pravice pridržane.