Lep občutek je, ko imaš navdih. Čudovit občutek pa je, ko nas navdihuje naše delo. To prepričanje je bistvo moje vizije: da bi zgradili svet, v katerem bi velika večina ljudi čisto vsako jutro polna navdiha odhajala na delo, se tam počutila varno in se ob koncu dneva izpolnjena vračala domov. Takšnega sveta ne bo preprosto ustvariti in ne bo se zgodilo v letu ali dveh. Toda če se zavežemo, da bomo delali skupaj, da bo vsakdo izmed nas prispeval svoj del, ki bo pripomogel k skupni viziji, lahko zgradimo tak svet, kakršnega si predstavljamo. Ta skupna pot je tisto, kar upam, da bom zajel v tej knjigi.

To je zgodba o treh prijateljih, ki živijo v svetu, ki je v redu. Ni odličen – samo v redu. Čeprav na igrišču doživijo kakšen trenutek sreče, pa kot vsi ostali otroci živijo v senci »kralja igrišča«. Ta se ukvarja predvsem sam s seboj in svojim položajem ter vlada s pomočjo strahu. Posledica tega je, da se drugi otroci iz strahu, da bi jih »kralj« vzel na piko, držijo vsak zase