Nekega dne, davnega leta 1939, se je osemletni deček v toplem popoldanskem soncu veselo podil po igrišču in igral košarko. Naslednjega jutra se je oslabel od zahrbtnega in neozdravljivega virusa boril za življenje. Zdravniki so staršema povedali, da je njun Buddy zbolel za otroško paralizo; situacija je bila obupna - ne samo, da Buddy verjetno nikoli več ne bo mogel hoditi, obstajalo je veliko vprašanje, ali bo preživel hudo vročico, ki je spremljala bolezen. Staršema se je zdelo, da si njun sin nikoli ne bo opomogel in da je njegovo življenje zapečateno. Smrt je prežala tik za vogalom. Buddy se spominja, kako je kot v sanjah ležal na postelji in poslušal besede zdravnikov. Pri osmih letih si je takrat nevede zastavil svoj prvi cilj; podzavestno si je obljubil, da bo premagal strašno bolezen in še naprej živel dolgo in zdravo življenje.

Waler davis 1

Do takrat ni še nihče slišal, da bi kdo preživel tako hudo vročico, a Buddy si je, na presenečenje zdravnikov, čudežno opomogel. Kljub temu pa udov z izjemo leve roke ni mogel več uporabljati. Naslednjih nekaj mesecev je mama zaradi sina in njegove nepokretnosti pretočila celo morje solza. Buddy jo je ves ta čas tolažil, da bo nekega dne hodil in se lahko igral tako kot vsak normalen deček, in si tako podzavestno zastavil naslednji cilj. Pri tem je bilo najbolj pomembno, da je deček res verjel, da ga bo nekega dne dosegel.

Minili so štirje meseci, odkar je dal tako pogumno izjavo. Nekega dne je mama vkorakala v njegovo sobo in zagledala sina, kako stoji poleg svoje postelje in se z zdravo roko oklepa njene stranice. Sijoč od ponosa nad svojim dosežkom jo je Buddy prosil, naj mu kupi sobno kolo, da bo lahko razmigal otrdele ude. Otrok je začutil ali morda celo vedel, da bi mu fizična aktivnost zelo koristila. Tako si je v nizu mnogih ciljev zastavil še enega.

Privezan na kolo je Buddy v naslednjih osmih letih prevozil več kot 60.000 kilometrov. Vsak pritisk na pedal je krepil njegove mišice in kmalu so se pokazali prvi sadovi trdega dela. Ko se je vpisal v srednjo šolo, je že lahko sam hodil. Toda obtok krvi v nogah je bil še vedno tako oslabljen, da je ob vsakem poskusu teka padel, zato so mu zdravniki svetovali, naj poskuša teči po prstih. Tak način teka namreč pospešuje pretok po žilah. Metoda je bila tako uspešna, da se je kmalu odločil, da bo postal športnik. To je bil nov cilj.

V obdobju adolescence je deček zrasel v velikega in krepkega fanta; v višino je meril več kot dva metra in je tehtal nekaj čez sto kilogramov. Kljub temu da je bil zdaj izredno močan in krepak, je ostal Bogu večno hvaležen za to, da je živ, zdrav in poln življenjske energije. To mu je dajalo motivacijo, da si je še naprej lahko zadajal cilje in jih tudi dosegal.

Zaradi velikosti je bil sprejet v šolsko košarkarsko ekipo in v zadnjem letniku srednje šole postal centralni napadalec. Kmalu za tem je bil sprejet na univerzo v Teksasu, ki je s tem pridobila najvišjega igralca v vsej zgodovini svojega košarkarskega moštva.

V študentskih letih je odkril posebno vrsto treninga, ki ga takrat niso izvajali še nikjer. Tekal je po šolskem stadionu in se razgibaval na igrišču, saj mu je taka telovadba dobro dela in je lahko ob prijetnih sončnih žarkih užival v svežem zraku. To je bila sprostitev, ki jo je v svojih otroških letih najbolj pogrešal.

Nekega dne je tekel po stezi stadiona in opazil skupino sošolcev, kako vadijo skok v višino. Ker je bil po naravi radoveden in željan vedno novih izzivov, jih je prosil, naj mu razložijo tehniko skakanja. Potrpežljivo so mu kazali skok za skokom ter razlagali, kako narediti začetne korake, kako se je treba odriniti, in kako izvesti sam skok.

»Umaknite se, fantje,« je končno rekel Buddy, zavzel začetni položaj, pretekel nekaj potrebnih korakov in se z neverjetno lahkoto zavihtel čez prečno palico.

Le nekaj metrov stran je vso stvar opazoval njihov trener in ni mogel verjeti svojim očem.

Pridi sem, dečko« je zavpil ves vznemirjen nad novim odkritjem. Čez tri leta je postal Buddy, takrat že dobro natreniran, najboljši skakalec v višino v vsej Ameriki. Takrat je svojemu trenerju hladnokrvno povedal, da bo leta 1952 osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah v Helsinikih. Pred njim je bil torej nov cilj.

walter zlato

Sponzorji, trenerji in športniki niso verjeli, da lahko nekdo, ki trenira komaj tri leta, osvoji kakršnokoli medaljo, kaj šele zlato. Še nihče od njih ni nikoli slišal za kaj takega. Res pa je, da niso vedeli, kdo je Buddy: zvest samemu sebi je preslišal njihove skeptične opazke in s postavitvijo novega olimpijskega rekorda, ki je znašal 2 metra, gladko zmagal.

Tako je Buddy vse svoje življenje posvetil zastavljanju in doseganju na videz nemogočih ciljev. Občutek zadovoljstva in izpolnjenosti, ki ga je ob tem dobil, mu je dajal moč za vedno nove podvige.

Ko se je vrnil z olimpijade, si je zastavil nov cilj; hotel je porušiti svetovni rekord v skoku v višino, ki je takrat znašal 208 centimetrov. Tudi tokrat so strokovnjaki dejali, da kaj takega preprosto ni mogoče. Toda tako imenovani strokovnjaki so se posmehovali tudi tako velikim možem, kot je bil Thomas Edison. Ker je bil Buddy mož odprtega duha, je tudi tokrat preslišal njihove opazke. To je bil njegov osebni cilj in bil je prepričan, da ga lahko doseže. Ker je verjel vase in v svoje sposobnosti, mu ni bilo treba poslušati nikogar drugega.

Ko se je po olimpijskih igrah vrnil na univerzo, je ta orjak naredil zelo čudno stvar. Vpisal se je k uram baleta. Vedel je, da je vse svoje dosežke uresničil s pomočjo ogromne moči svojih mišic, zato je menil, da bo balet prebudil njegovo nežno plat, tako da bo imel pri skokih ravno pravšnjo mešanico sile in gracioznosti.

Čeprav so se mnogi smejali njegovemu novemu podvigu, si mu nihče ni upal povedati, da bo pri svoji telesni konstituciji v baletnem trikoju videti naravnost smešen. Pa tudi če bi mu, Buddy tega sploh ne bi poslušal. Vse, kar je važno, je bil njegov novi cilj - podreti svetovni rekord. 

Čez nekaj tednov je začel baletno vadbo. Kmalu za tem je na treningu skočil 209 centimetrov in podrl takratni svetovni rekord. V naslednjem poskusu je pred nekaj pričami skočil natanko 210 centimetrov. Bil je navdušen; vedel je, da mu do cilja ne manjka več veliko. Magična višina 210 centimetrov je bila premagana prvič, kar je pomenilo, da bo lahko tudi drugič

Ko ga je od svetovnega prvenstva ločilo le še pet mesecev, si je Buddy zlomil desni gleženj. Zdravniki so mu zatrdili, da s tako nogo nikakor ne bo mogel skakati in da bi bilo zanj najbolje, če bi na rekord pozabil. A tudi oni niso vedeli, kdo je Buddy in kaj vse je v življenju že dosegel.

»V Ohiu bom podrl svetovni rekord,« se je zaklel sam pri sebi in nič ga pri tem ni moglo ustaviti, niti zlomljena noga.

Pet tednov pred prvenstvom si je sam odrezal mavec in odšepal na Igrišče, kjer je hotel preizkusiti gibljivost noge. Opotekajoč in nerodno krevsajoč se je sprehajal od enega konca do drugega in nazaj. Poškodovano nogo je obremenjeval previdno in postopoma. Odločil se je, da ne bo poslušal zdravnikov in si je v naslednjih petih tednih še naprej razgibaval gleženj.

Ko je končno napočil čas prvenstva, je bil tam seveda tudi Buddy. Še vedno poškodovan in precej na trnih je nestrpno čakal, kdaj bo prišla vrsta nanj. Prva dva poskusa sta povzročila tako močno boleč-no, da prečke sploh ni mogel preskočiti. V tretjem in zadnjem poskusu, ki je bil obenem edina priložnost, da doseže svoj cilj, je stisnil zobe in se s pomočjo neozdravljenega gležnja odrinil v višino. Tokrat je postavil nov svetovni rekord. Tistega dne se je Buddy Walter Davis za vedno zapisal v zgodovino športa in dosegel nov cilj.

Zmag pa s tem še ni bilo konec. Še naprej si je zadajal cilje in jih izpolnjeval -cilje, ki so mu dajali moč, o kateri je v preteklosti lahko samo sanjal. Moj prijatelj Buddy še danes teži k novim dosežkom in še zmeraj počne najbolj neverjetne reči; kjer drugi omagajo, gre on naprej.
 
Vir: Knjiga Zgodba o uspehu

Donatorstvo

Če nam želite pomagati pri uresničevanju našega poslanstva vas vabimo, da nam s svojim prispevkom omogočite nadaljnje delovanje. Hvala za vaš nesebičen prispevek pri širjenju finančnega izobraževanja.
 


| Pravno obvestilo|

Copyright © 2017 CASHFLOW KLUB BOGATI OČKA. Vse pravice pridržane.